Morda je nekoliko nepošteno, ko uspehe ene (človeške) vrste primerjam z uspehi številnih drugih in ne samo z eno. Pa nič ne de, saj se uspešnosti vrste v naravi tako ali tako ne meri s tem, koliko strojev ima, kako hitro, daleč, globoko ali navpično se premika, ali zna izračunati kvadraturo kroga itd. Vse to so namreč le poti, po katerih skušajo vrste doseči uspešnost, in ne merilo samega uspeha – opisani dosežki so zgolj nekakšno orodje. Vsem pa je menda jasno, da se na primer mizarjevega uspeha ne meri po tem, kakšno orodje uporablja, temveč po njegovem končnem izdelku. Podobno moramo meriti tudi uspešnost vrst v naravi – po njihovem končnem izdelku.
Prav nobena vrsta na Zemlji ni večna. Vse nekje v času, v procesu evolucije, nastanejo in po preteku določenega obdobja v procesu izumiranja izginejo (porno filmi). Brez izjeme! Strokovnjaki so s proučevanjem fosilov ugotovili, da posamezna vrsta v povprečju živi milijon ali dva milijona let; morske nekaj več, kopenske in sladkovodne nekaj manj. Potem izumrejo. Ostanejo le odtisi njihovih podob v geoloških plasteh. Nekaterim prej uspe še veliki met(porno filmi). Postanejo predhodniki nove oblike življenja. Iz njih se razvije ena ali več novih vrst, ki začeto življenje nadaljujejo.
Življenje na Zemlji ni nastalo zato, da bo nekoč izginilo, temveč z namenom, da se ohrani(porno filmi). To je kolektivna ideja, za katero si prizadevajo vse vrste v naravi in ki tudi določa njihov končni izdelek – življenje. V procesu uresničevanja te ideje, Darwin ga je opisal kot naravni izbor, uspe le najboljšim. Zaradi nenehnega boja za obstoj med vrstami, populacijami in osebki jih veliko izumre; zato pa so preostale vedno bolj žilave in pripravljene na nove izzive, ki bodo končni izdelek naredile še močnejši in trajnejši(porno filmi). In vrsta, ki v ohranitev življenja prispeva največ, je po naravnih merilih tudi najbolj uspešna(porno filmi). To so pogosto tiste, ki ostanejo na sceni najdlje in jim uspe svoje izkušnje, zapisane v genih, prenesti na največ novih vrst.
